Natisni

Zaradi lege je Glavni trg eden osrednjih mestnih prostorov. Še bolj pomembna pa je zgodovinska podoba tega mestnega predela, ki se je skozi stoletja dopolnjevala, a nikoli bistveno spremenila. Predlog si prizadeva obstoječo podobo brati in jo zgolj popraviti,dopolniti in vplesti v širše območje mesta. Celovitost prenove je torej v odkrivanju kvalitet, ki so v prostoru že prisotne, v razumevanju sprememb, ki so nastajala skozi razna obdobja, ter nato ustvariti primerne razmere zato da bodo te kvalitete in spremembe jasno prikazane.

 


3d top view



POVRŠINE, TOČKE IN VOLUMNI
Prostor Glavnega trga je definiran s površinami, točkami in volumni, razmerja med temi ustvarjajo napetosti, ravnotežja in smeri. Ureditev območja temelji na minimalnem nadgrajevanju in dopolnitvi teh elementov.
maribor main square
POVRŠINE
Odprti prostori so za meščane kraj stika s mestom, kjer pogledi se odprejo in fantazija je prosta. Predlagana zasnova navezuje območje na širši del mesta, vzpostavi enotno tlakovano površino, kjer rahle spremembe nagovarjajo na stike z ulicami ali arhitekturnimi poudarki. Prenova nadaljuje s konceptom tlakovane površine s tonalitnimi kockami, ter mreže kot nadaljevanje obstoječe zasnove z osemkotniki.
Nadaljevanje mreže v Koroški ulici ter v ulici kneza Koclja predstavlja ključno potezo, ki povezuje trg z ostalimi predeli mesta. Južna stran Koroške ceste tvori s Mestnim trgom neprekinjeno gradbeno linijo. Sprehod po Koroški cesti predstavlja pričakovanje po odprtem prostoru - Mestnem trgu. Pričakovanje po odprtem prostoru je nakazana v tlaku s neprekinjenim nadaljevanjem rastra kvadratov. Arhitekturne dominante dobijo v predlaganem tlakovanju odziv: poudarek v materialih in smeri tlakovanja.
Promet je omejen z dovolilnicami, na intervencijo, dostavo in javni promet. Prometne poti preko trga označujejo kovinski čepi v tlaku, proge belega kamna prečno na smer vožnje pa vplivajo na voznike, da vozijo počasneje. Na južnem delu se cesta dvigne, kar za avtomobile predstavlja hitrostno oviro, promet pa usmerjajo talna svetlobna telesa.
Ukinitev prometa naj bi javnim funkcijam omogočilo, da bi svojo dejavnost lahko širile tudi na cestno površino, kar naj bi zagotovilo njihovo večjo atraktivnost in
boljšo obiskanost. Obrežje je zaradi višinske razlike fizično jasno ločeno. Predlagana zasnova se ukvarja z odnosom in povezavo med zgornjim in spodnjim nivojem mesta. Zgornji nivo mesta poveže s spodnjim, a ju ne zlije v celoto temveč ohranja avtonomnost in različnost obeh nivojev. Predlog nakaže pot do Drave s poudarkom na značaju različnih prostorov in s rahlimi spremembami v tlakovanju, začetek poti označujejo modra svetlobna telesa.
Tlakovane površine obsegajo na glavnem trgu 9955m2, na Koroški cesti 3245m2, na ul. Kneza Koclja 1875m2. Skupna tlakovana površina je 15075m2.
TOČKE
Na južnem delu se trg vizualno najbolj približa Dravi, a je zaradi višinske razlike fizično jasno ločeno. Kako ohraniti to zgodovinsko jasno začrtano ločnico med mestom in reko, hkrati pa ustvariti dovolj močno povezavo med obema nivojema, je eden izmed osrednjih motivov pri načrtovanju prenove trga. V predlagani zasnovi začetek poti do Drave označujejo modra svetlobna telesa.
Na vstopu v mesto iz zahoda dva zastekljena in modro osvetljena jaška prikazujeta bivši zaščitni vodni kanal. Center trga dobi poudarek s obstoječim kužnim znamenjem, ter novimi krožnimi klopmi, ter fontano. Vsa ostala oprema je premična in se namesti v času delovanja lokalov. 

VOLUMNI
Zasnova umešča nov zeleni volumen kot zaključek mestnega trga ob objektu Glavni trg 17-19. Pozelenitev glavnega trga ima predvsem simboličen značaj, ki predstavlja vizija prihodnosti mesta Maribor kot prostor vključen in v sožitju z naravo. Tako tudi prenova fasad ni le vizualna olepšava, temveč postanejo vir obnovljive energije. Predlagana zasnova nadgrajuje obstoječe prostorske kvalitete in daje nov ponos stavbam, ki bodo prenovljene.
V prenovljenih fasadah so vgrajena senčila. V pravokotnem rastru se izmenjujejo steklene površine in površine opremljene s fotovoltaičnimi paneli.
Znotraj parka je zasnovan paviljon, kot fleksibilno nalaganje monolitnih volumnov. V dnevni svetlobi predstavljajo miren paviljon v parku, ponoči pa mase zažarijo in nagovarjajo prisotnost kulturnih prireditev. Prosojne mase paviljona se krčijo in stegujejo, vse v namenu da se objekt zmehča, in prilagodi okolju ter obiskovalcem.

DIAGRAMS-HISTORICAL PLANS1
ARHITEKTURNA ZASNOVA PAVILJONA
Da bi namestili čim večje število dreves, se objekt steguje in tvori žepe nepozidanih površin. Tako nastane tudi značilna lomljena oblika objekta, ki vzpostavlja intenziven stik med zunanjo ureditvijo in programom.
Glavni vhod v objekt je iz severa, pri avtobusni postaji. Večnamenski prostor, bar in lokal za turistične informacije imajo ločene vhode in lahko delujejo samostojno. Ločeni so s premičnimi stenami, tako da se lahko zlijejo v en sam prostor. Vhodni del večnamenskega prostora je prehoden proti jugu in predstavlja stik s zelenimi površinami na južnem delu območja.
Posebnost predstavlja dvojna fasada paviljona. Zunanji ovoj je steklen, notranji pa je montažen in prilagodljiv glede na uporabo objekta. V glavnem volumnu, večnamenskemu prostoru so načrtovani premični paneli, ki omogočajo zaprtost ali odprtost prostora. Notranjo fasado ostalih volumnov tvorijo profili iz pleksi stekla raznih oblik.
Zazidana površina paviljona je 595m2
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI BIVALNEGA OKOLJA IN TRAJNOSTNE GRADNJE
Prenova fasad ni le vizualna olepšava, temveč postanejo vir obnovljive energije. Predlagana zasnova nadgrajuje obstoječe prostorske kvalitete in daje nov ponos stavbam, ki bodo prenovljene. Z energetskega stališča so dvojne fasade zelo primerne, saj pozimi pomenijo dobro toplotno izolacijo in glede na to, da so obrnjene na jug, se bo v njih zrak dobro segrel. Poleti pa ob dobrem senčenju in naravnem prezračevanju ne bodo predstavljale težav s pregrevanjem.
Natečajna rešitev vsebuje ponavljajoči se raster, tako fasad, kot na primer streh avtobusnih postaj. V ta raster se da smiselno in estetsko vgraditi fotovoltaične panele, za pridobivanje električne energije preko sonca. Glede na razpoložljivo površino, bi lahko z elektriko pridobljeno na ta način v veliki meri zadostili, ali pa celo presegli, potrebe po električni energiji za osvetljavo trga.
Na ta način bi lahko ekološko in varčno rešili oskrbo trga z električno energijo.
Čim večja kompaktnost novega paviljona predstavlja senzibilnost do okolja. Kompaktnost ne pomeni samo učinkovitost objekta v smislu rabe energije in funkcionalnosti, temveč tudi racionalna izraba tal. Kompaktnost pomeni večje možnosti pri pridobivanju trgov in odprtih površin.
URBANA OPREMA

Urbana oprema je zasnovana poudarjeno funkcionalno, zasnovani so linijski elementi. Kot gradivo za elemente urbane opreme sta uporabljena kovina in les. Predvidenih je več vrst luči, od konzolnih stenskih, visokih prostostoječih (Glavni trg) do talnih in integriranih v urbano opremo. Na vrhu prostostoječih luči so vgrajeni fotovoltaični paneli.

AVTOBUSNE POSTAJE
Strehe avtobusnih postaj so zasnovane kot kvadratni raster kjer je smiselno in estetsko vgraditi fotovoltaične panele, za pridobivanje električne.
POVZETEK
Predlagana rešitev temelji na odkrivanju in vzpostavljanju kvalitet, ki so v prostoru že prisotne, to izvede z enotnim a »slojevitim« in tehnično enostavnim tlakovanjem preko celotnega območja. Trg zaključi s zelenim poudarkom in prenovljeno fasado Objekta Glavni trg 17-19 s dvojno fasado v kvadratnem rastru kjer je predvidena vgraditev fotovoltaičnih panelov, za pridobivanje električne energije.

 

{mosmap address='Glavni trg, Maribor, Slovenia'|zoom='14'|zoomType='Large'|zoomNew='1'|showMaptype='1'|align='left'| overview='1'|text='Glavni trg'}

 

Podatki o projektu:

Projekt št.: 091204
Naročnik: Mestna občina Maribor, Slovenia
Lokacija: Maribor, Slovenia
Datum: December 2009
Projektna ekipa: Ivo Buda, Paulo Barbaresi
Program: trg, paviljon