L'integrazione del nuovo acquario nel parco della città viene definito includendo l'immagine del parco nella facciata a specchio dell'acquario. Le dinamiche della natura, delle stagioni, gli eventi nel parco si riflettono nella nuova architettura-specchio. Cosi si crea un contatto visivo tra la pelle-superficie dell'architettura, e lo spazio reale che la circonda.

 



Leggi la presentazione in lingua originale >>


acquario-vista-1

 


 

  • 0_akvarij_220006
  • akvarij_210000
  • akvarij_220010
  • akvarij_220015
  • akvarij_220016
  • akvarij_220020
  • akvarij_220022
  • akvarij_230026
  • aquarium-terrarium01
  • aquarium-terrarium02
  • aquarium-terrarium03
  • aquarium-terrarium04

 

  • acquario-planimetria-generale
  • acquario-planimetria01
  • acquario-planimetria02
  • acquario-planimetria03
  • acquario-sezioni

 

{mosmap address='Trubarjeva ulica, Maribor, Slovenia'|zoom='14'|zoomType='Large'|zoomNew='1'|showMaptype='1'|align='left'| overview='1'|text='<div style=width:200px;height=40px;>Akvarij</div>'}

 

Dati di progetto:

Progetto n.: 091204
Luogo: Maribor, Slovenia
Data: Decembre 2009
Gruppo di progettazione: Ivo Buda, Tomaz Kristof
Programma: acquario e terrario
Altezza: Piano interrato+Piano terra

 

Collegamenti:

http://europaconcorsi.com/projects/113111-acquario-terrario-

http://ec2.it/ivobuda/projects/113111-acquario-terrario-

opis energetskega sistema in energetske učinkovitosti

Skupek objektov, ki so predmet natečaja, se bo s toplotno energijo in hladom oskrboval enotno. In sicer se bo priprava toplote in haldu vršila v centralni strojnici, ki bo v ojektu MOL-a.

Pridobivanje toplotne energije in hladu bo rešeno s sistemom KTPE (kombinirana priprava toplote in elektrike) v navezavi na polje sončnih kolektorjev s sezonskim hranilnikom toplote in sistemom toplotnih črpalk voda-voda. Objekte se bo ločeno prezračevalo s klimati z rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka.

Osnovne predpostavke pri snovanju sistema za energetsko oskrbo objektov. Celoten sistem je dimenzioniran na potrebno grelno moč v zimskem času. Toplotne izgube objektov naj bi bile povprečno cca. 60 W/m2, kar ob površini 70.000 m2 pomeni 4,2 MW toplotnih izgub. 25% potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je potrebno zagotoviti z obnovljivimi viri energije. V ta namen bo vgrajenih cca. 3000 m2 SSE (sončnih kolektorjev), ki bodo povezani s sezonskim hranilnikom toplote, prostornine cca. 6000 m3.

Osnova sistema KTPE bo plinski motor z notranjim zgorevanjem, ki bo porizvedel cca 2,1 MW toplote in cca. 1,5 MW električne moči. Proizvedeno električno moč se bo uporabilo za poganjanje TČ (toplotnih črpalk) voda-voda in klimatov za prezračevanje objektov.

Zimski princip delovanja, ogrevanje:

Toploto pridoblejno s SSE, oziroma shranjeno v sezonskem hranilniku toplote se bo uporabilo za predgrevanje ogrevne vode, dokler bo to smiselno. Toploto pridobljeno s sistemom KTPE se bo uporabljalo za pokrivanje osnovnih potreb po ogrevanju in sicer s površinskim (talnim) in radiatorskim ogrevanjem. Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi dogrevale dovodni zrak v klimatih, torej za toplozračno ogrevanje.

Poletni princip delovanje, hlajenje:

Toploto pridoblejno s SSE uporabilo za predgrevanje oziroma neposredno ogrevanje ogrevne vode, ki bo poganjala absorpcijski hladilni sistem. V priperu viškov toplote, se bodo le ti shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. V preimeru pomanjkanja toplote, pa bo le to porizvajal sistem KTPE, čigar viški se bodo prav tako shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. Osnovne potrebe po pohlajevanju objektov se bo zagotovilo s površinskim (stropnim) hlajenjem Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi pohlajevale dovodni zrak v klimatih, torej za zračno pohlajevanje.

FAZNOST GRADNJE

povzetek

CESTNA MREŽA

Elaborat ne posega bistveno v predvidene ureditve cestnega prometa na območju. Poljansko nabrežje ostaja odprto za promet v obe smeri, izjema je pa cesta okoli parka (mimo Ambroževega trga), ki postane enosmerna in odprta samo v določenih urah dneva za dostavo, uporablja pa se tudi za intervencijo. Poljanska in Roška cesta ter seveda most se ne spreminjajo, izjema je premik avtobusnega postajališča bližje križišču (ob Poljanski v smeri proti centru), ki ga je omogočilo klinasto oblikovanje objekta.


 

PODZEMNO PARKIRANJE

Podzemne garaže so tri, prva je namenjena zaposlenim in obiskovalcem upravnega središča, druga samo zaposlenim, tretja pa zaposlenim in obiskovalcem novega poslovnega objekta. Prva je kombinirana z delno klasičnim delno avtomatskim parkirnim sistemom, drugi dve pa sta klasični.

Z običajnim garažnim sistemom, kjer ima vsaka garaža svoj vhodi iz javne ceste, bi se križišče Poljanske in Roške po nepotrebnem še dodatno obremenjevalo z mirujočim prometom (vožnjami do ramp v garaže). Zato je zasnovan poseben podzemni (kletni) cestni sistem, ki poveže vse vstopne točke v garaže na način, da lahko vsak uporabnik uvozi v kletno etažo na njemu najbližji vstopni točki, potem pa se po kletni cesti zapelje do garaže, kjer želi parkirati. Kontrolne točke (dvižne rampe) niso na vstopu v klet, ampak šele na vstopu v garažo iz kletne ceste.

Garažna hiša pod stavbo upravnega središča je načrtovana kot avtomatski parkirni sistem, za potrebe natečajne naloge je bil uporabljen sistem podjetja Woehr Multiparker 750, dimenzijam parkirišč pa je dodano nekaj rezerve, da se lahko kasneje uporabi tudi sistem drugega proizvajalca.

Običajen čas za odvoz avtomobila iz avtomatske garaže je približno minuto, pol minute porabijo avtomatska dvigala, pol pa v povprečju sam uporabnik iskanje ključev, nastavljanje sedeža ipd.) Za zmanjšanje tega časa je ob vsakem dvigalu dodaten prostor za odlaganje avtomobilov - medtem ko uporabnik zapravlja svoje pol minute, lahko avtomatika že gre po naslednji avto.

V smislu istočasnosti je smotrno avtomatski parkirni sistem uporabljati večinoma za obiskovalce upravnega središča, ki prihajajo v stavbo in odhajajo iz nje porazdeljeno čez cel dan, in manj za zaposlene, ki imajo večinoma skupen urnik prihajanja na delo in odhajanja domov. Zato je z avtomatskim parkiranjem rešenih samo približno tretjina parkirnih mest na območju.

Konstrukcijski raster 8x8m omogoča enostavno spremembo sistema parkiranja iz avtomatskega v klasičnega (ob širini stebrov 50cm je med njimi prostora za 3 parkirišča širine 250cm) tudi v zadnjih fazah projektiranja (v PZI), upoštevati pa je potrebno, da se bo v tem primeru število dobljenih parkirnih mest skoraj prepolovilo.

Z uporabo avtomatskega garažnega sistema bo stavba upravnega središča postala vzorčen objekt tudi v smislu tehnoloških rešitev parkiranja, podobno kot že zaradi uporabe dvojne fasade. Če napovedi iz projektne naloge o zmanjšanju avtomobilskega prometa držijo, pa se lahko v prihodnje del sistema avtomatskega parkiranja odstrani, prazen prostor pa nadomesti z drugim programom.

Ostale garažne hiše so narejena v klasičnem sistemu, z enakim konstrukcijskim rastrom (8x8m).

DOSTAVA

Dostava na severni strani obravnavanega območja (Upravno središče, Peglezen, Arhiv) se večinoma vrši preko prve kletne etaže (nivo spodnjega pritličja), kjer višina prostora omogoča uvoz tudi večjim tovornjakom. Zaradi znižane višine tunela pod Poljansko cesto (ker se mora izogibati cevem komunalne infrastrukture) so vstopne točke za dostavna vozila možne samo iz Poljanskega nasipa.

Izjema na severni strani je objekt Cukrarne, ki se napaja iz Poljanskega nasipa, ter drobne trgovinice v spodnjem pritličju Peglezna, orientirane proti parku, ki se napajajo iz dovozne ceste ob objektu.

Na južni strani območja je samo en objekt, nova poslovna stavba. Dostava se vrši samo na nivoju pritličja iz parkirišča na zadnji strani parcele, dostop je neposredno iz Roške ceste, a mogoč samo z desnim zavijanjem iz smeri proti jugu.

Skupek objektov, ki so predmet natečaja, se bo s toplotno energijo in hladom oskrboval enotno. In sicer se bo priprava toplote in haldu vršila v centralni strojnici, ki bo v objektu MOL-a.

Pridobivanje toplotne energije in hladu bo rešeno s sistemom KTPE (kombinirana priprava toplote in elektrike) v navezavi na polje sončnih kolektorjev s sezonskim hranilnikom toplote in sistemom toplotnih črpalk voda-voda. Objekte se bo ločeno prezračevalo s klimati z rekuperacijo toplote/hladu odpadnega zraka.

Osnovne predpostavke pri snovanju sistema za energetsko oskrbo objektov. Celoten sistem je dimenzioniran na potrebno grelno moč v zimskem času. Toplotne izgube objektov naj bi bile povprečno cca. 60 W/m2, kar ob površini 70.000 m2 pomeni 4,2 MW toplotnih izgub. 25% potreb po energiji za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje je potrebno zagotoviti z obnovljivimi viri energije. V ta namen bo vgrajenih cca. 3000 m2 SSE (sončnih kolektorjev), ki bodo povezani s sezonskim hranilnikom toplote, prostornine cca. 6000 m3.

Osnova sistema KTPE bo plinski motor z notranjim zgorevanjem, ki bo porizvedel cca 2,1 MW toplote in cca. 1,5 MW električne moči. Proizvedeno električno moč se bo uporabilo za poganjanje TČ (toplotnih črpalk) voda-voda in klimatov za prezračevanje objektov.

Zimski princip delovanja, ogrevanje:

Toploto pridoblejno s SSE, oziroma shranjeno v sezonskem hranilniku toplote se bo uporabilo za predgrevanje ogrevne vode, dokler bo to smiselno. Toploto pridobljeno s sistemom KTPE se bo uporabljalo za pokrivanje osnovnih potreb po ogrevanju in sicer s površinskim (talnim) in radiatorskim ogrevanjem. Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi dogrevale dovodni zrak v klimatih, torej za toplozračno ogrevanje.

Poletni princip delovanje, hlajenje:

Toploto pridobljeno s SSE uporabilo za predgrevanje oziroma neposredno ogrevanje ogrevne vode, ki bo poganjala absorpcijski hladilni sistem. V primeru viškov toplote, se bodo le ti shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. V primeru pomanjkanja toplote, pa bo le to proizvajal sistem KTPE, čigar viški se bodo prav tako shranjevali v sezonskem hranilniku toplote. Osnovne potrebe po ohlajevanju objektov se bo zagotovilo s površinskim (stropnim) hlajenjem Elektriko pridobljeno s sistemom KTPE pa se bo uporabljalo za poganjanje TČ voda-voda, ki bodo po potrebi ohlajevale dovodni zrak v klimatih, torej za zračno ohlajevanje.

FacebookMySpaceTwitterDeliciousStumbleupon